Aktualno

9. oktober 2018

Prezračevanje kot temelj zdravega bivanja in ogrevanja

Problematika prezračevanja je zadnja leta v medijih in tudi v naših domovih dobila primerno mesto. To je namreč eno izmed najbolj perečih vprašanj, na katero se je ob vgradnji novih oken pogosto pozabilo. Stanovanja smo zatesnili, okna se vsaj pozimi marsikje ne odpirajo, a ostali smo pri starih navadah prezračevanja in posledice so seveda pričakovane. Začeli so se pojavljati čezmerna vlaga in plesen na stenah ter rosenje na steklih, predvsem pa so ob bistveno zmanjšani kakovosti bivanja taka stanovanja nezdrava. Ter nevarna. Predstavljajte si samo, kaj se lahko zgodi, če je v tako zatesnjenem stanovanju peč, ki iz njega črpa zrak? Kaj hitro lahko pride do nepopolnega zgorevanja in uhajanja dimnih plinov v prostor, to pa lahko povzroči tudi smrt. 

Vzroki zanemarjenja prezračevanja

Ostanimo pri prezračevanju. Nekateri so bili dolgo prepričani, da je za svež zrak v prostoru dovolj, da se zjutraj odpre okna na kip, a je to bolj kot ne blažev žegen. Potem pa imamo tu še ventilatorje v napah in ventilatorje v sanitarijah, ki dodatno odpihujejo zrak in ne le slabih vonjav ter ustvarjajo podtlak v stanovanju. To lahko povzroči uhajanje plinov iz peči in druge nevšečnosti.

V zadnjih letih se je vendarle marsikaj spremenilo. Leta 2004 sem na primer spremljal gradnjo nove stanovanjske hiše, ki so jo zgradili iz ytonga, kar je zelo dober paropropusten material. Na stene so namestili dodatno izolacijo iz kamene volne, uporabili troslojna okna in zgradili nizkoenergijsko hišo. Na vprašanje, kako bodo uredili prezračevanje, pa je lastnica odgovorila, da bodo pač odpirali okna. Ampak to odpiranje je učinkovito ali pa ni ...

Vzrok, da je v preteklosti prišlo do zanemarjanja prezračevanja, je večplasten. Pri starih oknih je prezračevanje potekalo skoraj avtomatično, poleg tega pa je ob vklopu notranjih ventilatorjev zaradi ustvarjenega podtlaka prišlo do dodatnega vleka svežega zraka skozi reže v oknu. Tega sedaj po zamenjavi oken ni več., Poleg tega je nekaj časa veljalo, da je rekuperacija smiselna le za pasivno gradnjo, drugod pa je ne potrebujemo. Ob vsem tem je bilo centralno prezračevanje izvedljivo le za individualne novogradnje, če smo želeli narediti centralno prezračevanje z rekuperacijo, pa smo morali v starem objektu opraviti kar nekaj gradbenih posegov (kanale je sicer možno speljati pod stropom in jih potem zamaskirati s škatlo iz mavčno-kartonskih plošč). Ob vsem tem so bili ti sistemi tudi dragi.

Dostopni sistemi centralnega prezračevanja

Danes je stanje drugačno. Sistemi centralnega prezračevanja so cenovno bolj dostopni, poleg tega pa se je uredilo tudi vprašanje novih večstanovanjskih stavb, ki bi morale biti vse opremljene s sistemom za prezračevanje z rekuperacijo. Če imamo na radiatorjih merilnike porabe toplote, potem bi bilo povsem logično, da bi imeli vsaj v novih stanovanjih tudi centralni sistem prezračevanja. Pa ni, še vedno se prodajajo stanovanja z izjemno kvalitetnimi okni, nadstandardna – prezračujte pa sami!

Velik problem na tem področju so bila in so še vedno tudi stara stanovanja v večstanovanjskih in zasebnih hišah, v katerih so bila zamenjana okna. Kako rešiti problem prezračevanja? Za gradnjo centralnega sistema stanovalci seveda niso bili zainteresirani, saj je še vedno vladalo razmišljanje, da bodo pač odpirali okna. Tu je bil narejen velik korak naprej s sistemi lokalnega rekuperacijskega prezračevanja, različni proizvajalci oken so iskali rešitve z vključitvijo minirekuperacijskih prezračevalnikov v okna, ki so pogojno učinkoviti, zanimiv pa je tudi sistem klasičnega prezračevanja v stanovanju oziroma hiši s sistemom več ventilatorjev in dotokov zraka. Ta sicer ni rekuperacijski, vendar je še vedno krmiljen in kontroliran, tako da so izgube toplote relativno majhne. Tudi zato, ker uravnava vlago v prostoru, svež in pravilno vlažen zrak pa se lažje ogreje, poleg tega pa, kar ni zanemarljivo, ob prezračevanju ne prihaja do ohladitve sten.

Vlaga in plesen

Ostanimo pri svežem zraku. Kakšna je sploh priporočljiva in zadovoljiva izmenjava zraka, da dobimo potreben kisik? Ta dosega od 04, do 0, 8 izmenjave na uro, potrebni dotoki pa so različni tudi glede na bivalne navade in število ljudi v sobah. Za posamezne sobe se nekako upošteva naslednje parametre: otroška soba 25 do 35 m³/h, spalnica 40 do 50 m³/h, dnevna soba 40 do 60 m³/h in pisarna 25 do 30 m³/h po osebi. Tu pa so še odvodi. Iz kuhinje naj bi dosegli odvod 30 do 50 m³/h odpadnega zraka, podobno tudi v kopalnici, v sanitarijah pa 20 do 40 m³/h. Ventilatorji v napah in klasični v kopalnicah take odvode dosegajo, a se moramo vprašati, od kod pride zrak, če ni urejen dovod.

Drug velik problem v stanovanju je vlaga. Ne boste verjeli, kako velike količine vode dnevno izločimo. V štiričlanskem gospodinjstvu v povprečju izločimo 12 do 14 litrov vode na dan. Z dihanjem izloči ena oseba 4 do 5 litrov vode na dan, rože in druge rastline prispevajo 2 do 3 litra, prav toliko tudi kuhanje in prhanje oziroma kopanje. Teh 10 do 14 litrov vode se, če ne prezračujemo, nabira na stenah.

Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši pokazatelj kakovosti zraka. Relativna zračna vlaga pomembno vpliva na dobro počutje, optimalna je 40- do 60-odstotna, idealna 50-, več kot 80-odstotna pa povzroča plesen. Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje.

Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v kubičnem metru zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5 stopinjah Celzija je v zraku lahko največ 5 gramov vode, kar pomeni 100-odstotno vlažnost, in pri 22 stopinjah je v zraku lahko največ 22 gramov vode, kar zopet pomeni 100-odstotno vlažnost. Sedaj je najbrž lažje razumeti, zakaj s hladnim zimskim zrakom sušimo bivališče. Na dobro počutje pa vplivajo tudi drugi dejavniki – temperatura zraka, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka, temperatura sten in tal, količina svežega zraka …

Zaradi prenizke vlažnosti v stanovanju se lahko pojavijo različna obolenja, čezmerna vlažnost pa je glavni vzrok za nastajanje plesni. Če je v stanovanju vlažnost prenizka, torej pod 40 odstotki, se lahko pojavijo različna obolenja, kot so alergije in prehladi, ter občutek oteženega dihanja. Zaradi izsuševanja zraka se poveča tudi nastajanje prahu, ta pa v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe. Če je vlažnost previsoka, na primer nad 60 odstotki, pa se nam na notranjih površinah začne pojavljati plesen.

Pravi vzrok za pojav čezmerne vlage je težko določiti, saj je povezan z mnogi dejavniki. Mednje štejemo dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, nezadostno prezračevanje itn. Vse to in še kaj pripomore k čezmerni vlažnosti prostora. Drugi sklop nepravilnosti pa so gradbene nepravilnosti, poškodbe, konstrukcijske napake, toplotni mostovi in ne nazadnje tudi prehitra vselitev v še nedokončano (neposušeno) stanovanje. Čezmerna vlažnost je , kot rečeno, glavni vzrok za nastanek plesni, za njen razvoj zadošča že 80-odstotna vlažnost prostora (odvisno od temperature rosišča, ki je odvisna od temperature in vlage). Plesen uspeva tako v temnem kot tudi v svetlem okolju, za razvoj pa potrebuje dva do šest mesecev. Sodi med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi – razen v kakovostno toploto izoliranih in prezračevanih – ima na toplotnih mostovih obilo možnosti za razvoj. Odstranjevanje plesni je jalovo opravilo, saj ta izgine le z odpravo vzrokov vlaženja, kar pa ni vedno preprosto, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe, notranja pa se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Navadno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah (omare).

Odprimo okna ali ...

Iz vsega zapisanega izhaja, da je prezračevanje nujno. Tako ali drugačno, vsekakor pa priporočamo rekuperacijsko, pri katerem se ne izgublja energije. Vseeno pa za konec še nasvet, kako prezračevati stanovanja z odpiranjem oken. Prostore je priporočljivo zračiti tako, da odpremo okna za krajši čas in po možnosti ustvarimo prepih. Kratkotrajno zračenje je učinkovito in priporočljivo opraviti na vsake tri ure. S tem se prostor ne podhladi, toplotne izgube so majhne, število izmenjav pa je največje (9 do 15) v najkrajšem času. Če vzpostavimo prepih, se prostor prezrači v času ene do petih minut. Z odprtim oknom brez prepiha bomo prostor prezračili v petih do desetih minutah, toplotne izgube so še sprejemljive, vsi drugi načini (npr. priprto okno in okno, odprto na kip) pa so neučinkoviti in toplotno potratni. Vsekakor pa mora biti okno za učinkovito prezračevanje dovolj veliko.

Kakorkoli že, prisilno avtomatsko vodeno prezračevanje z rekuperacijo je eden temeljev zdravega bivanja in tudi ogrevanja. 

vir: Dnevnik 

© 2013-2014 Krasinvest Nepremičnine
Vse pravice pridržane.
Avtorji: Brigada
Krasinvest Nepremičnine d.o.o.
Partizanska cesta 30
6210 Sežana
T
+386 (0)5 731 31 90
M
+386 (0)41 65 12 13
F
+386 (0)5 731 31 81
E
info@krasinvest-nepremicnine.si

Želite prejemati koristne informacije in nasvete s področja vrednotenja nepremičnin?